Konferenca o oskrbi na domu opozorila tudi na slabo izrabo e-rešitev v Sloveniji na tem področju

Konference, ki se bo v četrtek nadaljevala v Litiji, se udeležujejo partnerji projekta HoCare (Home Care) iz osmih evropskih držav. Projekt v Sloveniji koordinira Razvojni center Srca Slovenije.

Vodja eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik je na konferenci predstavil socialno-varstveno storitev E-oskrba, ki so jo razvili v Telekomu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa jim je letos izdalo licenco za njeno izvajanje.

Kot je dejal, veliko starejših živi samih in veliko jih želi na svojem domu ostati čim dlje. Storitev jim omogoča daljše aktivno in bolj varno bivanje doma, obenem pa prispeva tudi k zmanjšanju obremenitev družin v skrbi za svojce. Senzorji, ki jih namestijo na domu uporabnika, namreč v primeru padca po določenem času zaznajo, da se oseba ne giblje, aktivira se klic v asistenčni center, ki deluje 24 ur na dan, prek mobilne aplikacije pa se obvesti tudi svojce, da je nekaj narobe.

Po besedah Pustatičnika je uporaba socialnih alarmov v tujini precej razširjena. V Angliji na primer uporablja socialne alarme 16 odstotkov oseb, starejših od 65 let. V Sloveniji pa na področju oskrbe na daljavo precej zaostajamo. Kot je pojasnil, želijo v prihodnje ob tej storitvi, ki jo bodo še nadgradili, ne le starejšim, ampak tudi drugim ponuditi določene storitve oskrbe na daljavo, pri čemer računajo, da bodo prvo predstavili konec leta, v letu oz. dveh pa še ostale.

V okviru konference so zatem o izzivih, ki jih prinaša starajoča populacija, in možnostih, ki jih ponuja informacijsko komunikacijska tehnologija, spregovorili še na okrogli mizi. Po besedah pomočnice strokovne direktorice za kakovost v UKC Ljubljana Dominike Oroszy možnosti oskrbe na domu bolnišnicam omogočajo zgodnejše odpuščanje pacientov v varno domače okolje in tudi razbremenijo svojce.

Ob kroničnih boleznih se s starajočo populacijo povečuje tudi število padcev. Po navedbah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjana Sušlja je bilo lani v Sloveniji obravnavanih 16.500 padcev, pri slabi polovici je šlo za osebe, starejše od 64 let. Stroški bolnišničnega zdravljenja so v povprečju znašali 3600 evrov. Zato so projekti, ki bi zmanjšali njihovo število ali pohitrili intervencijo, v slovenskem zdravstvu več kot dobrodošli, je dejal Sušelj, a kot je ugotavlja, smo šele na začetku.

Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izpostavil, da vlada pripravlja celovito strategijo dolgožive družbe, kjer posebej naslavlja tudi vprašanje izrabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Po besedah direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjane Buzeti pa pristojni ministrstvi pospešeno pripravljata tudi rešitve, ki bi bile osnova za zakon o dolgotrajni oskrbi. Enega od razlogov, da na področju oskrbe na domu nimamo veliko e-rešitev, pa Buzetijeva vidi v tem, da imamo oskrbo na domu na splošno urejeno pomanjkljivo.

Opozorila je na težavo koordinacije. So pa po njenih besedah v zadnjem letu naredili korenite korake naprej, kaj naj bi bila osnovna košarica storitev. Umestili so nov paket, ki govori o samostojnosti; rešitve sicer še niso dokončne, se pa vsi strinjajo, da sem sodijo storitve e-oskrbe, paket rehabilitacije za ohranjanje stanja ter storitve svetovanja za neformalne oskrbovalce.