Slovenija 5.6.2011 22:09

Neuspeh vlade na treh referendumih odprl vprašanja o njeni usodi

pripravilo notranjepolitično uredništvo

Ljubljana, 5. junija - Na superreferendumu so volivci prvič v samostojni Sloveniji odločali o treh referendumskih vprašanjih hkrati in vse tri s strani vlade predlagane spremembe prepričljivo, z več kot 70 odstotki glasov, zavrnili: pokojninsko reformo, zakon o delu na črno in o arhivih. V ospredju so zdaj pričakovanja, kako bo na nezaupanje volivcev odgovorila vlada.

Premier Borut Pahor je po današnji zavrnitvi pokojninske reforme napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Na interventni zakon pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je premier napovedal v prvem odzivu na izide referendumov.

Takoj ko so sindikati zahtevali razpis referenduma o pokojninski reformi, je bilo po Pahorjevih besedah jasno, da takšnega referenduma ni moč dobiti. Kot pravi, se je sedaj treba vprašati, kdo je zmagovalec in kdo poraženec referenduma. Po njegovem mnenju namreč zmagovalca ni.

Po njegovem mnenju je prepričanje, da je najboljša rešitev trenutne situacije sprememba oblasti, zmotno. Če bi njegov odstop in odstop te vlade avtomatsko pomenil predčasne volitve, bi slednje predlagal koalicijskim partnerjem, je dejal premier. Vendar pa poudarja, da odstop vlade ne pomeni avtomatsko predčasnih volitev.

Sestop vladne koalicije z oblasti in koraki, ki bi omogočili predčasne volitve, pa so po mnenju predsednika SDS Janeza Janše edina produktivna rešitev. Ob tem je Janša na novinarski konferenci zagotovil, da bi tak predlog podprli vsi poslanci SDS, predčasne volitve pa bi lahko bile septembra.

Janša je poudaril, da so ljudje "glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše - in imajo prav". Opozoril pa je, da kljub temu ni čas za veselje, pač pa za zaskrbljenost, saj po njegovih besedah vlada "očitno ni razumela sporočila". "Še vedno mislijo, da so najboljši, in ta oblastniška aroganca ne pomeni nič dobrega," je dejal.

Poudaril je tudi, da "nezaupnica danes ni bila izglasovana le vladi", pač pa celotni vladni koaliciji oz. vladni večini v državnem zboru, ki je predlagala in sprejela "slabe rešitve". Prav zato so pozivi premiera, naj kot opozicija oz. manjšina v DZ predlagajo mandatarja in ga potem izvolijo, po Janševih besedah "podobno neresni, kot je bila vladna kampanja za pokojninsko reformo z Urško Čepin".

V največji sindikalni centrali, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pa opozarjajo, da bodo tudi po padcu pokojninske reforme težave ostale. Glavno sporočilo referenduma je po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča, da ne gre podcenjevati sindikatov, ampak da jih je treba jemati kot enakovredne partnerje. Težave bi se po njegovih besedah tako uspešneje reševale.

Po padcu pokojninske reforme zdaj eno leto ni mogoče sprejeti zakona z enako vsebino, a Semolič je izrazil pripravljenost na takojšen začetek pogajanj o novem pokojninskem zakonu. Ta pa bi moral biti - tako Semolič - bolj prijazen do delavk in delavcev.

Po delnih in neuradnih izidih je proti pokojninski reformi glasovalo približno 72 odstotkov volivcev, proti zakonu o delu na črno dobrih 75 odstotkov, proti noveli zakona o arhivih pa 71 odstotkov. Udeležba na referendumih je bila približno 40-odstotna, na volišča je namreč prišlo približno 685.000 volivk in volivcev.

Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ni preživel referendumskega glasovanja, je med drugim zaostroval upokojitvene pogoje. Starostna meja za oba spola naj bi se z reformo postopno zvišala na 65 let do leta 2020 oz. 2024.

Vlada je v času pred referendumom opozarjala, da bo v primeru neuveljavitve reforme treba na leto prihraniti dodatnih 300 milijonov evrov: 220 milijonov evrov za to, da bi lahko izplačevali pokojnine po veljavni zakonodaji, 50 milijonov evrov zaradi pričakovane enoodstotne letne rasti števila upokojencev, 30 milijonov evrov pa zaradi višjih stroškov servisiranja zadolževanja.

Na finančnem ministrstvu so napovedali, da bo treba v primeru neuveljavitve zakona sprejeti interventni zakon; ta naj bi med drugim omejil zaposlovanje v javnem sektorju in zarezal v socialne transfere.

Sicer pa smo v Sloveniji pred današnjim referendumskim trojčkom imeli 15 referendumov. Volivke in volivci so se sicer najbolj množično udeležili referenduma o vstopu v EU leta 2003, na katerega je prišlo 60 odstotkov volivcev, ki so vstop v EU podprli z 89-odstotno, rekordno večino v zgodovini referendumov.

Najnižjo udeležbo pa so zabeležili na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin leta 2008, ki se ga je udeležilo zgolj slabih 11 odstotkov volivcev. Najbolj prepričljivo so na referendumu zavrnili t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki je bil leta 2004, saj je proti glasovalo kar 94 odstotkov udeležencev.